V svet Stranke zelenih dejanj so bili na ustanovnem kongresu izvoljeni: Katarina Babnik, Damjan Dragman, Matej Kalan, Jurij Kočar, Luka Korošec, Peter Majerle, Tereza Novak, Gorazd Plevnik, Peter Premk in Šiva Rustja.
Jure Leben in Gregor Erbežnik sta člana Sveta po funkciji.

Babnik Katarina

Katarina Babnik se je po zaključenem univerzitetnem študiju psihologije na Univerzi v Ljubljani, zaposlila v Luki Koper d.d., kjer je prvih deset let svoje kariere opravljala različne – tudi vodstvene funkcije na področju kadrov in organizacije dela, v zadnjih dveh letih pa dela tudi na področju razvojnih in raziskovalnih projektov. V prvih desetih letih svoje karierne poti je nadaljevala študij na neposrednem doktorskem študiju psihologije na Univerzi v Ljubljani ter se preizkusila kot asistentka na Univerzi na Primorskem (UP), kjer se je leta 2010 tudi redno zaposlila. Po osmih letih pedagoške in raziskovalne dejavnosti na UP, se je leta 2018 zaposlila na Univerzi v Ljubljani, kjer danes predava in raziskuje. V svoji karieri si nenehno prizadeva za razlago in izboljševanje delovnih in s tem življenjskih pogojev ljudi in skupin, še posebno rizičnih skupin. Zaveda se, da je posameznikova dobrobit soodvisna od številnih dejavnikov, med katerimi je družbeni vidik, še posebno v tem negotovem času, še kako pomemben.

Dragman Damjan

Damjan Dragman je rojen 21. 6. 1973 in je vojni veteran vojne za Slovenijo. Je dolgoletni član Rugby kluba Ljubljana in dolgoletni član slovenske reprezentance v rugbyju.

V klubskem rugbyju je vrsto let tekmoval v mednarodni ligi Alpe Adria, kjer je bil tudi dvakrat izbran za najboljšega igralca (strelca) lige. Preizkusil se je tudi v močnejših evropskih rugby ligah in svojo igralsko kariero preizkusil v klubu RCF Aberavon Walles, RCF Llanelli Scarlets Walles in italijanskemu prvaku Benetton Rugby Treviso.

Damjan Dragman je svoj uspešni doprinos potrdil tudi kot eden najuspešnejših članov slovenske rugby reprezentance, kjer je zabeležil preko 56 reprezentančnih nastopov na mednarodni ravni in ob tem dosegel več kot 80 zadetkov, kar ga uvršča med najuspešnejše slovenske igralce rugbyja.

Kalan Matej

Matej Kalan iz Kranjske Gore, 40-letnik, ki sebe smatra za milenijca, je že od rane mladosti imel strast za informacijsko tehnologijo. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je vpisal pedagoško fakulteto, kasneje pa postal tudi član društva Mensa. V mladosti je ogromno potoval po svetu in raziskoval različne kulture ter nekaj časa izkušnje nabiral kot učitelj in trener smučanja v Avstraliji, kamor je odšel iz rodne Kranjske Gore. Izkušnje in znanje, ki jih je nabral v digitalnih vodah in turizmu, je kasneje prenesel v Kranjsko Goro, kjer je z izobraževanji in implementacijo digitalnih tehnologij v zadnjih letih aktivno pripomogel k razvoju turističnega gospodarstva domačega kraja in širše regije Julijskih Alp. Kar pa ni lahka naloga, saj je na vasi bistveno lažje prodati kubik drv kot digitalne veščine.

Matej, po tem, kar je videl v svetu, se dobro zaveda kakšno kvaliteto življenja ponuja Slovenija, ne glede na finančno kvantiteto tujine. Kljub temu pa opaža beg možganov tako iz domače vasi kot tudi iz države. Kot pedagog in mentor se dobro zaveda kakšne pogoje moramo ustvariti, da ta kader zadržimo in skupaj z njim ustvarjamo še boljšo Slovenijo in ne da samo uporabljamo klišeja »Na mladih svet stoji«. Čas je, da ZDEJ naredimo korak naprej.

Kočar Jurij

Jurij Kočar je doktoriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani s področja podnebnih sprememb in njihovega vpliva na migracije. Nekaj mesecev je deloval v Novi Zelandiji, kjer je v sodelovanju z Geografsko šolo Univerze v Aucklandu usvajal znanje s področja vplivov podnebnih sprememb na Polinezijsko otočje in aktivno sodeloval na mednarodni konferenci v organizaciji Svetovne zdravstvene organizacije. Svoje raziskovalno delo je nadaljeval v Bangladešu, kjer je v sodelovanju s tamkajšnjim Karitasom opravil terensko raziskavo na okoljsko najbolj ogroženih območjih države.

Po študiju je znanje, pridobljeno v tujini, prenesel v Slovenijo in postal okoljevarstveni aktivist. V domačem kraju se je v okviru Ljudske iniciative Moravče in v sodelovanju z lokalno oblastjo uprl brezvestnemu početju lokalnega podjetja, ki je povzročilo močno onesnaženje dela Moravške doline z deponijo industrijskih odpadkov. S svojim večletnim bojem je z ekipo dosegel seznanitev nadzornih organov in javnosti o spornem početju podjetja in omejitev njegovega delovanja.

Kljub svojim raziskovalnim sposobnostim in drznemu okoljevarstvenemu aktivizmu je ostal zvest delu v prosveti. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana poučuje geografijo in zgodovino. Delo z mladimi ga spremlja skozi vso njegovo kariero. Med svojimi dijaki velja za odprtega in iskrenega profesorja in je zato priljubljen. Svoje delo občasno dopolnjuje s poučevanjem odraslih.

Delo z ljudmi mu je blizu, zato svoj prosti čas zapolnjuje s turističnim vodenjem po Evropi, pri čemer ga je ustavila aktualna pandemija.

Korošec Luka

Luka Korošec je že v osnovni šoli bil dejaven član ornitološkega društva, nato pa še drugih naravovarstvenih organizacij. Skupaj z drugimi entuziasti je postavil temelje naravnega rezervata Ormoške lagune ter osnovne smernice delovanja krajinskega parka Ljubljansko barje. Študijsko in karierno pot je posvetil pravu, saj verjame, da zaokroženo celoto varstva narave predstavlja terensko delo, ki je oplemeniteno s pravnim varstvom, doseženim na podlagi konsenza vseh udeleženih.

Trenutno je zaposlen na eni izmed komercialnih bank kjer v okviru svojega dela poskuša implementirati ideje zelene preobrazbe.

Majerle Peter

Peter Majerle je že celo življenje povezan s športom in turizmom. Na podlagi izkušenj, ki jih je do sedaj pridobil, v 20 letih dela v turizmu in športu, se zaveda, da ima Slovenija zelo velik potencial, ki ga lahko razvije ravno na teh dveh področjih. Od športnega do ekološkega turizma!

Več kot je potoval in delal z drugimi deželami, od študentskih dni, pa vse do dela na vodstvenih položajih v slovenskem turizmu, bolj si je želel, da doma, v Sloveniji, oblikujemo okolje, primerno za človekov razvoj v največji sinergiji z naravo.

Zaveda se, da si dobre življenjske pogoje ustvarjamo mi sami. Ravno zato svojo vlogo v stranki Zelena Dejanja, vidi kot priložnost za spremembe na boljše. Njegovi spremljevalci na tej poti sprememb, bodo odgovorni ljudje, ki obožujejo naravo in so pripravljeni narediti korak v pravo smer.

Novak Tereza

Tereza Novak, univerzitetna diplomirana filozofinja, od leta 2002 zaposlena kot izvršna direktorica Slovenske filantropije, nevladne organizacije, ki je v letih njenega vodenja zrasla v eno najprodornejših organizacij s področja človekovih pravic, promocije solidarnosti, medgeneracijskega in medkulturnega sodelovanja in sobivanja.

Spoštovanje do ljudi in do narave je vodilo njenega delovanja, tako osebno, kot profesionalno. Preko dela v humanitarni organizaciji ima uvid v vpliv politike na življenje ljudi, še posebej najranljivejših. Je soustanoviteljica in bivša večletna predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije in je v tej vlogi glasno opozarjala na nedopustno naraščajočo in poglabljajočo se revščino v Sloveniji.

Plevnik Gorazd

Gorazd Plevnik se je rodil 12.3.1970 v Ljubljani, kot sin dveh predmetnih učiteljev. Otroštvo je preživel v Lokavcu v Slovenskih goricah, na Dobrovem v Goriških Brdih, kjer je začel hoditi v osnovno šolo in nato še v Šentjerneju, kjer je končal osnovno in srednjo šolo. Bil je profesionalni športnik in leta 2003 končal MF v Ljubljani. Leta 2011 je končal specializacijo iz interne medicine, leta 2019 pa še iz kardiologije in vaskularne medicine ter trenutno dela kot interventni kardiolog v SB Izola. Je oče dve in pol letni deklici, še vedno se ukvarja s športom, je zdravnik A nogometne reprezentance in sodeluje pri oblikovanju protidopinškega programa v Sloveniji.

Sicer pa je zelo zaskrbljen Zemljan, ki bi nekako želel soustvarjati pogoje, v katerih bi naši potomci lažje, lepše in spoštljivejše sobivali skupaj z ohranjenimi biotopi, ki jih sedaj neusmiljeno iztrebljamo in uničujemo.

Premk Peter

Peter Premk je rojen v Ljubljani leta 1965, poročen in oče dveh najstnikov. Pred 11 leti so se z družino preselili na Kurešček nad Igom, v naravno okolico. Hobi mu predstavlja predvsem Aikido in ostali športi.

Je diplomirani pravnik, zadnjih 15 let dela kot konzultant na področju finančne zakonodaje, na tem področju dela v tujini, predvsem za vlade in centralne banke.

Zadnjih nekaj let se je specializiral za okoljsko trajnostno finančno zakonodajo (»ESG finance«). Temelji na ideji, kako naj vidiki trajnosti in ekologije postanejo sestavni del finančne politike in finančnih trgov, da bi tudi na ta način podprli evropski zeleni dogovor.

Za to se zavzema tudi sam, ker trdno verjame, da je možna pozitivna povezava med kapitalskim trgom, kapitalom in trajnostnim okoljskim razvojem ter usmeritvi naložb v prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo. Tudi denar namreč poganja ekološki razvoj.

Rustja Šiva

Šiva Rustja je diplomirana novinarka v procesu pridobitve magisterija s področja strateškega komuniciranja. Je velika ljubiteljica živali, narave in analogne fotografije. Rada se pogovarja o vprašanjih osnovnih človekovih pravic, zaščite naravnega okolja in dobrobiti živali, za katere meni, da so temelj kakovostnega življenja in kjer ni prostora za kompromise, ampak samo za izboljšave.